Danes je bil na sporedu četrtfinale, v katerem smo jadrale proti Portugalkam, drugouvrščeni ekipi iz round robina. Pogoji so bili zelo nestabilni, veter je obračal z ene strani na drugo in me smo zahtevno polje s pridom izkoristile.

V prvem matchu smo dobro štartale, v prvi orci so nasprotnice naredile obrat, za katerega niso imele dovolj prostora in dobile penal. Vodile smo do konca matcha in, kot bi se izrazili komentatorji nogometa, povedle z 1:0.
Drugi match smo štartale slabše in bile zadaj do konca… 1:1.
V tretjem matchu nam nasprotnice v predštartu niso dale prednosti ter ponovno dobile penal. Me smo nato match začele in končale spredaj. 2:1

V četrtem matchu se je napetost stopnjevala in Vesna je prosila, naj znižamo frekvenco poročanja o pogojih na polju in nasprotnicah… Naše vodstvo, ki smo ga povečevale skozi celo regato, je na hitro skopnelo, ko smo 50 m pred ciljem ostale v bonaci, Portugalke pa so z refulom od zadaj jurišale nad nas. AAAA, pulz na 190 in ne boj, temveč mesarsko klanje, pokrivanje, orcanje s špini in kričeč prihod v cilj. Od Portugalk zato, ker so do konca brez uspeha protestirale, od nas pa zaradi uvrstitve v polfinale.

Juhuuuuu, polfinale na grade 1!!!

Sledilo je deževno popoldne brez vetra, v polfinalu smo proti ekipi Lotte Melgard Pedersen z Danske štartale 3x, od česar dokončale le en match. Veter je tokrat pihal s “prave” smeri in jutrišnje nadaljevanje čakamo z vodstvom 1:0

Cilj, najmanj 5. mesto, ki ga je postavila Vesna pred začetkom regate, je izpolnjen. Jadrale bomo sproščeno, a prav nič manj agresivno

Juhu, server končno dela iz tujine in odslej se bomo lahko javljale neposredno z regat

Kot že veste, smo na regati  Trentino Women’s Match Race “Yamamay” Cup, grade 1. V dveh dneh smo veliko jadrale in odvozile kar 13 matchev. V round robinu smo zmagale 5 krat in izgubile 6 krat (2 zmagi smo podarile – tale radodarnost se nam bo nekega dne zagotovo poplačala ) ter prvi nivo tekmovanja končale kot sedme. Nato je sledil repechage, kjer smo vse, razen prvih štirih posadk, jadrale na dve dobljeni zmagi za uvrstitev v četrt finale. Z zmago 2:0 proti japonski posadki smo si zagotovile najmanj osmo mesto na regati.

Jutri v četrt finalu na 3 dobljene matche jadramo proti Portugalkam (ekipa Rite Goncalves). V round robinu smo proti njej vozile prvi match: štartale smo malenost slabše, jo prehitele v prvo orco in vodile v krmo.   Po obratu boje od krme smo se srečale z barkama iz drugega matcha, bile prisiljene obrniti na levo in tako izgubile kontrolo. Nato smo ponovno prevzele vodstvo,  v zadnji krmi so nam nasprotnice dihale za ovratnik, dobile reful, naredile pojalabando (obrat v krmo), medtem ko smo me prepozno odreagirale in tik pred ciljno črto izgubile prednost. Tu-du-duuuum…

Jutri sledi revanš, upamo, da uspešno!

Še malo pa spet gremo!!! Na regato namreč 1.-4. septembra bo  na idiličnem  Lago di Ledro v bližini Lago di Garda regata Trentino Women’s Match Race “Yamamay” Cup, grade 1. Jadrale bomo na jadrnicah J22.

Lani sem bila na tej regati s Petro Kliba – moja prva prvokategorna regata. In, kot pravi Cockta, prve ne pozabiš nikoli.

Jezerce se nahaja v ozki dolini in refuli po strmem pobočju prihajajo z vseh smeri. Organizator je boje od orce razpostavil po celi širini jezera in nemalo krat se je zgodilo, da je vsak match v flightu imel vsako orco kurs na drugo bojo. Tik pred enim izmed matchev je veter obrnil za 180 stopinj in ob vstopu v polje smo orcale, v nekem drugem matchu pa smo z nasprotnicami, ki so bile kakšnih 20m vstran,  na drugih uzdah vozile isti kurs.

Ker je bilo na regati 14 posadk in smo vozile cel round robin v eni skupini, je bil urnik precej natrpan. Prvi dan smo imele 7 matchev zapored in v zadnjem je na boji od orce precej pihalo. Vsaj tako se mi je zdelo… Zaradi preutrujenih rok sem podigač špina, ki je bil speljan na provi po tleh, vlekla od spodaj navzgor s težo celega telesa. “Refuuul!” se dere Petra. Potegnem na polno. Luknja. Potegnem na polno in v prazno, brez sile v podigaču štrbunknem v vodo. Brrrrrr, osvežitev v 15 st C! Posledica je bilo vnetje ušesa, naslednje dni sem jadrala zadeta od konjskih antibiotikov in mi je bilo prav lepo

Match race zgodba mi takrat ni bila še niti približno jasna (to vem zdaj) Letos se odpravljam tja z novim znanjem in nekaj več izkušnjami. Komaj čakam!! Me prav zanima, kako bom vse doživjala. Upam le, da tokrat brez kopanja 

Lista udeleženk 2010:

Spet ena velika regata za nami. Domov smo se vrnile z izpolnjenim ciljem – uvrstitvijo v srebrno skupino

To pa še ni vse! Tudi v družbi “srebrnih” smo se dobro znašle in regato, ki se je v skorajda zimskih razmerah odvijala na prizorišču OI 2012 v Weymouthu, zaključile z 2. mestom v skupini in tako zasedle končno 14. mesto med 24 posadkami in kot 11. država med 21.

Tokrat smo na polju imele tudi trenerja; prve dni nas je spremljal Samo Potokar – z nami na fotografiji, zadnji dan pa Mitja Margon. Samo  je s sokoljim očesom že prvi dan opazil najhitrejšo posadko (AUS – Souther), ki je na koncu tudi zmagala. Sicer ni vse v hitrosti, a v finalnih dvobojih so avstralke v zadnji regati uspele svojo majhno napakico popraviti z odlično hitrostjo in bojo obrnile pol dolžine pred francosko posadko. Neverjetno, kako je vsaka malenkosti v tej disciplini lahko odločilna.
No, na polju nas ni spremljal le trener, imeli smo tudi svoj čoln (hvala Samo in ekipa iz VSR-ja, da ste ga finiširali pozno v noč), kar je razmere za tekmovanje popolnoma spremenilo – nekaj povsem drugega je, če lahko po regati z barke skočiš na čoln, se oblečeš v toplo jakno, nekaj poješ in gledaš (ber: snemaš) preostale regate, kot pa če te naložijo v čoln in odpeljejo na obalo.
To seveda sedaj, ko smo še sredi poletja zveni malce čudno, a če omenimo, da smo bili med čakanjem (včasih tudi na dežju) zapeti do ušes in z volnenimi kapami zvlečenimi do nosa, boste morda razumeli.
Za nami je torej še ena odlična izkušnja, nabrale smo celo goro materiala, ki ga že pridno uporabljamo za program treninga. Do 31. avgusta smo še doma, potem pa nova regata na jezero Ledro (Lago di Ledro, ITA), kjer se bomo na jadrnicah razreda J22 zopet pomerile z najboljšimi posadkami na svetu, saj je regata rangirana z grade 1.

S “poročanjem s fronte” res nismo bile najbolj pridne, a je težko, ko dan začneš zjutraj in ga zaključiš z analizo tja proti polnoči. Ker pa vemo, da močno stiskate pesti za nas, se bomo v prihodnje bolj potrudile in vas poskusile obveščati sproti. Fotografij, ki čakajo na objavo je kar precej, moramo jih še obdelati, potem jih objavimo v galeriji.

Naša ušesa so ujela novico, da Tomaž ne bo več opravljal funkcije predsednika strokovnega sveta JZS. Kot glavnemu krivcu, ki je vložil zajeten kup energije, da nas je spravil v našo štorijo, se mu zahvaljujemo za vso pozornost in urice, ki nam jih je namenil, ob tem pa se priporočamo za nadaljnje jadralske in prijateljske nasvete

Na Slovenia Match Race Cup-u smo od srede dalje v družbi Mitje Margona in Toša Skrta Golje, danes pa se nam je v Lenini odsotnosti pridružil še Karlo Hmeljak, odjadrali 11 matchev na 9,99 m dolgih jadrnicah TheOneDesign.

Včeraj smo odjadrali round robin in zasedli 8. mesto, s čimer smo se uvrstili v današnji dvoboj za 7. oz. 8. mesto.
Z 2:1 smo premagali posadko krmarja Roberta Ferrareseja (ISAF ranking 65) in zasedli končno 7 mesto.

Bili smo daleč najlažja posadka, zaradi česar smo v včerajšnjem močnem jugu morali kar nekajkrat jadrati s praznim glavnim jadrom, a cilj, zaradi katerega smo sprejele vabilo na regato, je bil dosežen: v družbi odličnih sojadralcev smo bile kot gobe in vpijale, kar se je dalo – ideje, trike, napotke.

Finale so zaradi slabe vremenske napovedi odjadrali že danes (namesto jutri), zmagala pa je posadka krmarja Eugenija Neugodnikova (ISAF ranking 11).

Za ilustracijo dodajamo spisek prijavljenih posadk (ISAF OPEN ranking):
1. Neugodnikov Eugenij 11 RUS
2. Pierre-Antoine Morvan 14 FRA
3. Ian Ainslie 15 RSA
4. Philip Robertson 26 NZ
5. Simone Ferrarese 30 ITA
6. Michele Perris 37 MC
7. Roberto Ferrarese 65 ITA
8. Ratko Stibrič 245 CRO
9. Vesna Dekleva 250 SLO

Tako, hitimo trenirat dalje (ta trenutekt direktno v fitnes)!

Odprto hrvaško državno prvenstvo je za nami. Dvojni round robin smo s še dvema ekipama zaključile z izkupičkom 9 zmag, 3 porazi.

V polfinalu smo jadrale proti posadki Zuzanne Gladysz (POL), povedle 2:0, nato so Poljakinje zmanjšale razliko na 2.1. Regatni odbor je očitno “farbenblind” in je za change of course signaliziral s skorajda identičnima zastavama, ki naj bi ponazarjali oranžno in rumeno bojo. Me smo njihovi barvi zastav po njihovih besedah seveda tolmačile napačno in vodstvo v četrtem matchu zapravile z obračanjem druge boje. Incident nas je še bolj podžgal, vklopile smo turbo refule na desni strani polja in zadnji match v polfinalu  kljub penalu zmagale za več kot pol stranice polja.

Sledil je finale proti ekipi Petre Kliba. Prvi match smo tesno izgubile, v drugem smo prvo krmo taktično šolsko odvozile, nasprotnice odpeljale mimo boje, prevzele vodstvo in ga suvereno ohranile do konca matcha. Tretji, odločilen match, smo vodile od starta in z veliko prednostjo vriskajoče prečkale ciljno linijo

Končni rezultati:

FINAL RANK Team
1 Vesna Dekleva Paoli (SLO)
2 Petra Kliba (CRO)
3 Zuzzana Gladysz (POL)
4 Ana Catarina Carvalho (POR)
5 Tihana Tadinac (CRO)
6 Ana Gojčeta (CRO)
7 Petra Zuber (CRO)

V zgodnjih jutranjih urah bomo odpeketale proti Rogoznici na hrvaško državno prvenstvo v match race-u. Jadrale bomo na barkah tipa First 7,5 in kot četrta članica se nam bo, tako kot na slovenskem državnem prventvu  in Match race-u na Hvaru,  ponovno pridružila Veronika Macarol.
Lista posadk:
Petra Kliba     CRO    ISAF rank: 39
Ana Catarina Carvalho POR   ISAF rank: 61
Vesna Dekleva    SLO       ISAF rank : 53
Tihana Tadinac  CRO   ISAF rank: 75
Ana Gojceta     CRO   ISAF rank: 147
Petra Zuber    CRO    ISAF rank: /
Zuzanna Gladysz   POL  ISAF rank :  /
Enia Nincevic    CRO  ISAF rank:

V zadnjem tednu maja smo se s predelanim kombijem v lasti VSR Laba, ki ima zadaj prav udobno posteljo, podale na sever Nizozemske in se udeležile naše druge regate svetovnega pokala.

Po standardnem sistemu nas je 24 ekip jadralo v treh skupinah. V prvem round robinu nam je severnjaško morje postreglo s kratkim in ostrim valom ter vetrom do 20 vozlov. Te razmere so botrovale, da v prvih štirih matchih v orco nismo našle prave hitrosti.

Drugi dan, drug ekstrem – bonacerska loterija v najpopolnejšem pomenu besede. V matchu proti brazilski posadki smo po 45min priorcale v cilj. Manjkal je tudi kanček sreče, saj refulčki, ki so brez pravil prihajali z vseh smeri, nikakor niso hoteli v naša jadra. Prvi krog smo tako sklenile brez ene same zmage.

Sledilo je nadaljevanje v bronasti skupini. Želja po zmagi je preglasila grenak okus iz prvih dni. Ploščo smo obrnile, s “tacking duel” premagale ekipo Mandy Mulder in nato nanizale še tri zmage. Regato smo končale s 1. mestom v bronasti skupini in 19. mestom skupno. “Korak po korak” bi zapela skupina Prljavo kazalište

Ob gledanju fotografij v fotogaleriji si zavrtite:

http://www.youtube.com/watch?v=KaizBRFdJiY

Danes ponoči krenemo na 1400km dolgo pot v Medemblik na sever Nizozemske, na regato Delta Lloyd iz serije regat svetovnega pokala. To je prva regata, kjer bomo jadrale na Elliottih, odkar imamo svojo barko. Rezultate spremljajte na http://www.deltalloydregatta.org/